Po belih strminah

Po prazničnih in predvsem obilnih dnevih v rodni kokoški, je bil povratek med Alpe napolnjen s slabo vestjo, saj me je čakalo 5 izpitov v 9ih dneh. Na srečo je tukajšnji študijski sistem bolj naravnan na sprotno delo in tako ni bilo potrebno imeti večjih priprav. Še več, ostalo je dovolj časa, da sem se končno odpravil preiskusiti snowboard.

Srečno 2012!

“Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.” (kitajski pregovor)

 

Kravata in valček

Po enomesečni pisateljski pavzi zaradi izjemno povečanega števila ur posvečenim študijskim obveznostim, žrtvujem moj drugi all-nighter v tem tednu za ta post. Najbolj neverjetno je, da imam v torek že prvi izpit. Mislim, decembra, kaj se pa grejo tukaj? Zato raje o čem bolj prijetnem. Pred kakšnim mesecem se mi je uresničila ena izmed večjih želja in sicer se udeležiti svečanega akademskega plesa. Par študentov iz univerze je že četrto leto organiziralo tako imenovani Uniball. Po vzoru ameriških prom plesov, je bil ta v duhu 50ih 60ih let prejšnjega stoletja. Fanti v suknjičih in kravatah ter punce v svečanih oblekah smo se na spolzkem parketu preizkusili v valčku in ostalih standardnih plesih.

Malce visoka vstopnina za 60 švicarskih frankov je tudi vsebovala “slavnostno” večerjo. Narekovaji so zato, ker je bila večerja podobna bolj slabi nemški instant kuhinji kot pa čemu svečanemu. A vstopnino smo hitro izničili z dovoljšnimi količinami brezplačnega šampanjca. Veliko presenečenje so bila darila za punce, saj je vsaka obiskovalka plesa dobila Swarowski ogrlico. Fanti smo seveda izviseli, kaj pa drugega. Mislim, kakšne švicarske ure se res ne bi branil.

Po klasičnih korakih je sledila še obvezna zabava do jutranjih ur. Trenutno geslo univerze se glasi: Študij z razgledom, bolje bi bilo: Study hard, party harder!

Uradne slike iz Uniballa si lahko ogledate tukaj.

WHU 2011

Biti pravi Erasmus študent med drugim tudi pomeni, da se je treba udeležiti tudi najbolj nenavadnih dogodkov – v smislu samo enkrat se živi, oziroma samo enkrat si na izmenjavi. V duhu tega, sem se odpravil na WHU Euromasters, ki velja za eno izmed največjih športnih prireditev za študente v Evropi. Prireditev poteka vsako leto za tri dni blizu nemškega zgodovinskega mesta Koblenz. Več kot 1.000 študentov, večinoma ekonomskih študijev, iz Nemčije, Belgije, Švedske, Francije in seveda Lihtenštajna tekmuje ne le v majhnem nogometu, košarki, odbojki, veslanju, navijanju, ampak tudi v bolj obskurnih panogah kot so Nintendo Wii igre, bull riding in poker.

Brlog arhitektov

Večina Univerze Lihtenštajn se nahaja v eni sami stavbi, ki je programsko deljena na dva dela. To sta ekonomski in arhitekturni del. Med njima vlada podobno vzdušje kot v hladni vojni. Ekonomisti ne vedo kaj bi z arhitekti in obratno. Lahko bi rekli, da je vzdušje podobno nekaterim odnosom med seminarji na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Ker ekonomski del izgleda povsem navadno, bom raje bolj podrobno predstavil arhitekturni del.

Skok na Fürstensteig

Preteklo nedeljo smo se kot prava tradicionalna lokalna družina zopet posvetili državnemu športu, hribolazništvu. Na dvatisočaka nas je pospremil dekan arhitekturnega faksa. Tokrat je bil vzpon še zahtevnejši in prvi bolj resen podvig na okoliške gore.

Življenje v Li 101

En hiter vodič o tem, kako urediti osnovne stvari potrebne za študij v tej majhni deželici za vse, ki vas to mogoče zanima. Postopek prijave na študij bom preskočil in se raje posvetil situaciji, ko je že vse dogovorjeno iz akademske strani in se čaka le še na odhod in čas dejanskega bivanja.