Otvoritvena maškerada

Na pustni torek so v starem delu fakultete “svečano” otvorili prenovljene sanitarije. Slovestnost so popestrili uslužbenci, ki so se našemili v kopalne oprave in s šampanjcem krstili novo pridobitev. Dekan je celo kot prvi na lastno pest preizkusil prho, s katero je bil več kot zadovoljen. Dogajanje je uspešno vizualno arhiviral Viki, vendar še ni znano, če bodo slike postale kdarkoli javne.

Načrt na vratih, da se kdo ne izgubi

Čista belina...

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

90 let seminarja

V 90it letih odkar obstaja Fakulteta za arhitekturo se učni proces ni kaj dosti spremenil. Vurnik in Plečnik sta bazirala sistem na principu mojster – vajenec ali vsem bolj znani seminarski način dela, ki se ohranja še danes. Njuna nasprotna stališča so samo bogatila šolo. Fakulteta ni bila po Plečniku le akademija in ni bila po Vurniku le tehnika, bila ja simbioza obojega. Dualnost se je nadaljevala z novo generacijo, kateri sta predsedovala Ravnikar in Mihevc. Naslednja generacija (današnja) pa se je zaradi številčnosti pedagoškega kadra in egoistične borbe za zadnje kose akademske pogače izgubila. Čeprav se še vedno skuša ohranjati seminarski način, se v realnosti oddaljuje od izvirne ideje in s tem posledično izgublja resnično kvaliteto ljubljanske šole.

48KT

Ta teden večini študentov ploska rit od veselja, kajti pogoji za vpis v višje letnike so se drastično znižali. Odrešiteljsko nalogo je prevzel dekan in nam vsem prihranil kakšen živec več v zaključku septembra.

Dobri obrtniki

Prejšnjič je bilo govora o programih, zdaj bo o njihovih uporabnikih. Z digitalizacijo arhitekture se je stroka razdelila na dva tabora (kot vedno): konzervativce (ignorirali računalnik) in liberalce (sprejeli računalnik). Prvi so liberalcem očitali dvoje stvari. Prvič, da se je kvaliteta arhitekture drastično zmanjšala in drugič, da je računalnik omejil arhitekta pri projektiranju. Čeprav osebno preziram digifobne starine, imajo glede tega na žalost povsem prav.